Na letošnjem srečanju Doktorske šole Univerze v Ljubljani, ki je potekalo 28. novembra 2019 v Veliki dvorani Fakultete za družbene vede, je imela predstavnica Mlade akademije, dr. Urška Slapšak, predavanje na temo temnih plati mentoriranja. Posveta se je udeležila tudi članica nadzorne komisije, dr. Majda Pavlin.
Letošnji posvet je bil posvečen pregledu novih trendov na področju doktorskega študija. V prvem delu je prof. dr. Aleksandra Kanjuo Marčela, predstojnica Doktorske šole UL, predstavila novosti v mednarodnem okolju na področju organizacije in ciljev doktorskega študija. Prof. dr. Barbara Koroušić Seljak, mentorica leta 2018, je preko svojih večletnih izkušenj v raziskovanju in pedagoški sferi izpostavila ključne sestavine, ki so pomembne za uspešen “recept” na področju mentoriranja doktorskih študentov: kako voditi, spodbuditi, spoštovati, spremljati, se vseskozi učiti in rasti z mentorirancem. Svoje doktorske študente vedno obravnava kot sebi enakovredne kolege in na tem gradi odnos mentor–mentoriranec. Izpostavila je, da je zelo pomembno spoznati vsakega doktorskega študenta posebej, ugotoviti, kakšen način dela mu ustreza in poiskati skupno pot tekom raziskovanja in doktorskega usposabljanja. Poleg strokovnega dela vse svoje mlajše kolege spodbuja in podpira pri zasebne življenju ter ustvarjanju družine, tudi v času doktorskega študija. Nato je mag. Nataša Briški z Metine liste je na kratko predstavila Metino listo, Meta PHoDcast in rubriko Kje so naše ladje, ki je namenjena predstavitvi slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, ki redno delujejo, poučujejo in raziskujejo na tujih znanstveno-raziskovalnih ustanovah. Izpostavila je, da se v splošnem premalo zavedamo pomena promocije znanosti in da se veliko institucij z velikim zadržkom odzove na intervjuje svojih mlajših kolegov na Meta PHoDcastu.
Urška Slapšak je na posvetu imela kratko predavanje z naslovom Temne plati mentoriranja na doktorskem študiju. V uvodu je predstavila ključne točke in vprašanja, s katerimi se je dobro soočiti že pred doktorskim usposabljanjem. Zelo pomembno je, da mentor in doktorski študent že na začetku uskladita pričakovanja in želje, komunicirata iskreno ter na tak način preprečita nepotrebne nesporazume. Vsi doktorski študentje tekom doktorskega usposabljanja doživijo podobna nihanja v motivaciji, ki so pri nekaterih bolj, pri drugih pa manj izrazita. Pri tem se soočajo z različnimi izzivi, kot so osamljenost, izoliranost, stres, pritiski, iskanje (dodatnega) financiranja, težave z mentorjem, pomanjkanje institucionalne in osebne podpore ter padec samozavesti in motivacije, kar lahko posledično vodi v psihični zlom, izgorelost, napade tesnobe in depresijo. Zato sta skrb za duševno zdravje in ravnotežje med zasebnim in profesionalnim življenjem tekom usposabljanja zelo pomembna.
Po drugi strani pa se tudi mentorji srečujejo z izzivi, ki so popolnoma drugačni od izzivov doktorskih študentov. Poleg velike obremenjenosti, dela na več projektih ter skrbi za dobro organizacijo in dostopnost jim izzive predstavlja, kako poiskati ustrezne kandidat za delo na svojem raziskovalnem področju in kako se jim predstaviti, še posebej če niso vpeti v pedagoške dejavnosti na fakultetah. Nadaljnji izziv je, kako mentorirancem predstaviti pomen pisanja in objavljanja znanstvenih publikacij, pomen dodatnih izobraževanj, še posebej v tujini, ter kako premostiti razlike v mišljenju in pričakovanjih glede doktorskih nalog, ki so tesno vpletene v gospodarstvo in industrijo. Za oboje pa je ključno vprašanje, kakšen je širši pomen novih mladih doktorjev znanosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je za kakovostno in uspešno delo ključen odnos med mentorjem in doktorskim študentom. Dober, kolegialen in profesionalen odnos med mentorjem in mentorirancem, ki je po navadi personaliziran in individualen, ogromno prispeva k znanstveni odličnosti na vseh ravneh, pa tudi k zasebnemu življenju vpletenih posameznikov.
Predavanje dr. Urške Slapšak
V drugem delu posveta so sledile štiri delavnice z naslovi:
- generična znanja,
- temne plati mentoriranja,
- spremljanje kakovosti doktorskega študija in
- internacionalizacija doktorskega študija.
Urška in Majda sta se udeležili delavnice z naslovom Temne plati mentoriranja, ki jo je vodila prof. dr. Barbara Simončič, mentorica leta 2015. Delavnice so bile namenjene vsem udeležencem, tako mentorjem kot doktorskim študentom. Namen delavnice je bil, da preko izkušenj in idej udeležencev pridemo do konstruktivnih rešitev na posameznem področju.
Delavnica Temne plati mentoriranja. Delavnico je vodila prof. dr. Barbara Simončič. Iz Mlade akademije sta se je udeležili dr. Urška Slapšak in dr. Majda Pavlin. Prisotna je bila tudi Matejka Ahčin iz ARRS.
Kratka poročila s ključnimi iztočnicami delavnic najdete na spodnjih povezavah.
- Poročilo o delavnici Temne plati mentoriranja (Majda Pavlin)
- Poročilo o delavnici Generična znanja (Liza Stančič)
- Poročilo o delavnici Spremljanje kakovosti doktorskega študija (Rok Smrdelj)
Pripravila dr. Urška Slapšak