Trg dela za raziskovalce na začetku kariere je tema, ki ji v Društvu Mlada akademija posvečamo pozornost že dlje časa. Posebej pa smo se ji začeli posvečati v zadnjih letih, ko se je iz zgodb naših članov in njihovih znancev začela izrisovati podoba, za katero smo posumili, da je močno problematična in da za temi problemi stojijo sistemski vzroki.
Leta 2020 smo pripravili prvo analizo trga dela v Sloveniji za raziskovalce na začetku kariere za obdobje 2010–2019, ki smo jo letos posodobili s podatki za obdobje 2020–2022. Večina ugotovitev, ki smo jih opisali v prvotnem poročilu, je še vedno aktualnih, dodali pa smo nekaj novih:
- Epidemija Covid-19 na vpis na doktorski študij leta 2021 in 2022 ni imela bistvenega vpliva.
- Uspešnost pri zaključevanju doktorskega študija upada že od leta 2015, kar ob hkratni masifikaciji vpisa vzbuja skrb o neproduktivni porabi javnih sredstev, ki so namenjena izobraževanju. Epidemija Covid-19 nanjo ni imela opaznega vpliva.
- Kako je epidemija Covid-19 vplivala na uspešnost doktorskih študentov, ki so se na doktorski študij vpisovali med letoma 2019 in 2021, se bo pokazalo v prihodnosti, saj ta kohorta doktorskega študija večinoma še ni zaključila.
- Delež mladih raziskovalcev med vsemi doktorskimi študenti se že od leta 2016 zmanjšuje.
- Epidemija Covid-19 na agregatno brezposelnost doktorjev znanosti ni imela vpliva, saj je prizadela predvsem delovne procese, financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti pa ne.
- Delež brezposelnih doktorjev znanosti, starih od 30 do 39 let, ki so predstavljali večino brezposelnih oseb med finančno krizo, se je kljub povečanemu zaposlovanju po letu 2016 začel intenzivneje zmanjševati šele z letom 2019 in do leta 2022 upadel pod predkrizno raven. Po drugi strani od leta 2015 dalje močno narašča število brezposelnih doktorjev znanosti, starejših od 60 let.
- Med brezposelnimi doktorji znanosti prevladujejo raziskovalci s področja umetnosti, humanistike, družbenih ved, novinarstva in informacijske znanosti (brez tistih iz poslovnih, upravnih ved in prava).
- Delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi doktorji znanosti še vedno ni upadel na raven pred finančno krizo.
- Med dolgotrajno brezposelnimi doktorji znanosti je bil do leta 2019 nekoliko večji delež žensk, čeprav je bila razlika med spoloma majhna, od leta 2020 dalje pa med dolgotrajno brezposelnimi prevladujejo moški.
- V evroobmočju se je ob zaključku tega poročila že začela recesija. Upamo, da bo ponovitev hudega porasta brezposelnosti pri doktorjih znanosti v starostni kategoriji 25–39 let tokrat ublažil leta 2021 sprejeti Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki v 13. členu zagotavlja proračunska sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti najmanj v nominalni višini sredstev preteklega leta za isti namen, če je v posameznem letu rast BDP negativna ali rasti ni. Po drugi strani pa je tokrat večje tveganje za brezposelnost verjetno prisotno pri doktorjih znanosti, ki so zaposleni v industriji.
Vabljeni k branju!
