V Mladi akademji smo letos že štirinajstič zapored podelili nagrado Mentor leta. Slavnostna podelitev je potekala v četrtek, 18. maja 2023, na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani. Glavni pokrovitelj dogodka je bila Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Povezovalka dogodka je bila voditeljica Lea Udovč, za glasbene vložke na dogodku sta poskrbela kitarist dr. Mario Kurtjak, podoktorski raziskovalec na Odseku za raziskave sodobnih materialov (K9) Instituta “Jožef Stefan”, in baritonist Peter Grdadolnik, magistrski študent Akademije za glasbo.
Zbrane je najprej nagovoril predsednik društva Mlada akademija Jure Mravlje, ki je nagrajence in nagrajenke ter vse ostale goste pozdravil na tem svečanem dogodku, ki je namenjen priznanju odličnim mentorjem in mentoricam ter promociji dobrih mentorskih praks. Pri tem je izpostavil, da »se je ravno vloga mentorja oz. mentorice sploh v zadnjih letih, ki so nam postavila mnoge nove izzive in do tedaj nepoznane preizkušnje, izkazala kot ključen sestavni del poti doktorskih študentov.« Nadaljeval je, da »dobre mentorje in mentorice odlikujejo predvsem njihove spoštovanja vredne osebnostne lastnosti ter odnos do dela in njihovih mentorirancev. To je v današnjem času digitalizacije, dela na daljavo in vse večje medsebojne oddaljenosti ključnega pomena za uspešno sodelovanje in osebnostni razvoj doktorskih študentov.«
Naslednja je na govorniški oder stopila v. d. direktorja ARIS dr. Špela Stres, ki je se je najprej zahvalila društvu Mlada akademija, ki že vrsto let organizira ta dogodek. Povedala je, da se je Agencija za raziskovalno dejavnost RS (prej ARRS) pred kratkim preimenovala v Agencijo za raziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) in dejala, da »se vse skupaj najprej začne v laboratoriju, z raziskavami, in brez bazične znanosti tudi inovativnost ne bo dobila kril. In prav zato je zagnano delo mladih, na katerih svet stoji, v bazični znanosti, ključno za napredek.« Ob tem se je zahvalila tudi vsem mentorjem in mentoricam, ki nadobudno delajo z mladimi in omogočajo napredek družbe. Na tem mestu je izpostavila, da »je tudi sama kot mlada raziskovalka imela to čast spoznati izjemne mentorje in da se zato tudi iz prve vrste zaveda, kako pomemben vpliv ima mentorsko delo lahko na mlade.«
Sledilo je tisto, kar je pravzaprav vse zbrane v dvorani najbolj zanimalo – torej predstavitev finalistov in razglasitev zmagovalca oz. zmagovalke nagrade Mentor leta 2022. Predstavitev poteka in statistiko letošnjega izbora je predstavil dr. Matej Vošnjak, predsednik komisije za izbor Mentorja leta. Povedal je, da je komisija letos skupaj prejela 75 vlog, od tega je bilo 74 vlog veljavnih, med njimi 65 vlog v slovenščini in 10 vlog v angleščini. Največ vlog je prispelo z Univerze v Ljubljani (60 %), 28 % z inštitutov po Sloveniji, 5 % z Univerze v Mariboru, preostale pa iz drugih univerz. Skupaj je bilo nominiranih 60 različnih mentorjev oziroma mentoric, od tega je bilo 6 mentorjev nominiranih več kot 2-krat, en mentor pa je bil nominiran kar 8-krat. Dejal je, da je »podobno kot tudi sicer v preteklih letih večina nominirank oziroma nominirancev prihajala s področij naravoslovja, biomedicine, biotehnike in tehnike, in sicer 65 % vseh vlog, medtem ko je 35 % nominirancev prihajalo s področja družboslovja in humanistike.« V prvem krogu izbora je komisija izbrala 10 najboljših vlog, ki so se uvrstile v ožji izbor, v katerem so nato izbrali 4 finaliste in zmagovalca.
Nato je povezovalka dogodka začela s predstavitvijo finalistov. Prvi finalist je bil izr. prof. dr. Janez Kovač z Instituta “Jožef Stefan”. Za Mentorja ga je predlagal doktorski študent Jernej Ekar, ki je za svojega mentorja dejal, da mu je »s pristopom do dela, vključevanjem v raziskave, izobraževanjem in mreženjem zelo uspešno tlakoval vstop v raziskovalno sfero.« S spoštljivim in prijaznim odnosom je delovno mesto naredil prijetno in varno okolje, z nudenjem raziskovalne svobode in upoštevanjem kandidatovih idej pa omogočil motivacijo za uspešno in zagnano raziskovanje.
Drugi finalist je bil prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki ga je nominiral njegov nekdanji doktorski študent Alan Lukežič. Alan je ob tem povedal, da »je bil pred začetkom doktorskega študija popolnoma brez raziskovalnih izkušenj, zato mu je še toliko bolj impresivno, da je doktorat zaključil na tako visokem nivoju. Ključno vlogo pri tem vidi v mentorju, prof. dr. Mateju Kristanu, ki ga je z idejami in stalno pripravljenostjo za diskusijo vedno znal usmeriti na pravo pot. V mentorju vidi prijatelja, s katerim gresta celo večkrat plezat ali na pivo.«
Tretja finalistka je bila izr. prof. dr. Petra Kocbek s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Nominiral jo je njen doktorski študent Črt Dragar, ki je o svoji mentorici povedal naslednje: »Pri moji mentorici najbolj cenim to, da si zame vedno vzame čas in mi zna prisluhniti. Občudujem jo, kako dobro krmari med vlogo natančne oz. zahtevne mentorice na eni in dobre prijateljice na drugi strani. Zame ni le dobra mentorica, raziskovalka in sodelavka. Zgled mi je tudi kot oseba. Skozi vsa leta sodelovanja, me je naučila marsičesa, kar mi bo ostalo za vse življenje.«
Napetost se je bližala vrhuncu, saj sta ostala samo še dva finalista izbora. Kot četrti finalist je bil predstavljen prof. dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta, ki ga je nominirala dr. Leon Deutsch. Ta je dejal, da ga je za mentorja leta predlagal, ker »sva z Blažem praktično od začetka postavila načrt in sva se ga do potankosti držala. Že na začetku mi je Blaž rekel, da naj na poti do doktorata ne gledam samo na končni cilj, ampak naj na to obdobje gledam kot na priložnost, kjer se lahko naučim največ do zdaj. In prav je imel. Naučil sem se ogromno na strokovnem področju kot tudi na področju osebne rasti, kjer sem moral sodelovati v multidisciplinarnem okolju, kar mi pomaga tudi danes v mednarodnem start up okolju. Blaž mi je pomagal reševati težave in hkrati tudi pokazal kako sodelovati in prepustiti drugim svobodo, kajti samo takrat ustvarijo najboljše izdelke. In prav je imel.«
Sledilo je še zadnje dejanje, in sicer razglasitev zmagovalca nagrade Mentor leta To je postal izr. prof. dr. Luka Snoj z Instituta “Jožef Stefan”. Za naj mentorja ga je predlagala njegova doktorska študentka Tanja Goričanec, ki ga je opisala z besedami: »Luka je mentor, ki si ga vsak doktorski študent lahko samo želi in res sem vesela, da sem lahko z njim sodelovala. Luka je izjemno odprt za delo s študenti. Vedno se odzove na prošnje za sestanke in pomoč ter jih organizira v najkrajšem možnem času. Zelo mi je všeč tudi to, da so vrata njegove pisarne vedno odprta in je pripravljen na pogovor tudi, če ga ne načrtujeva v naprej. Luka je spodbujal tudi moje mednarodno povezovanje in mi omogočil udeležbo na številnih konferencah. Kar je izjemno pomembno pa je to, da je Luka s svojim pedagoškim, znanstvenim in zasebnim življenjem, vsem nam študentom in starejšim za izjemen zgled. O njegovem dobrem mentorstvu, vodenju in sodelovanju s študenti priča dejstvo, da so pod njegovim mentorstvom diplomske, magistrske in doktorske naloge opravili že številni študentje, za svoje delo pa prejeli tudi vrsto nagrad. Za vse izkušnje in znanje, ki mi ga je predal sem mu izjemno hvaležna. Zavedam se, da vseh svojih dosežkov brez njegovega vodenja, pomoči in idej ne bi dosegla.«
Nato je na oder stopil še letošnji glavni nagrajenec, zmagovalec nagrade Mentor leta 2022, izr. prof. dr. Luka Snoj. Ta je v svojem govoru izpostavil nauk svojega pokojnega mentorja, da je znanost mnogo več kot le odkrivanje novih znanj in izumljanje novih stvari. Dejal je, da »smo znanstveniki tudi varuhi vrednot, kot so: upoštevanje objektivne resnice, poštenost do lastnega dela in dela drugih, univerzalnost, zavračanje dogme, preseganje socialnih rasnih in nazorskih razlik med ljudmi ter zavzemanje za dobrobit celega človeštva. Dolžnost znanstvenikov je, da jih ohranjamo, razvijamo, uresničujemo in jih ponudimo družbi, saj le tako lahko preprečimo zlorabo, odtujevanje, monopolizacijo in marginalizacijo znanja in znanosti. In le to nam lahko vzbudi upanje, da bodo vrednote znanja in znanosti prevladale nad vrednotami dogme in ekonomskega pragmatizma, kar je v naši družbi še kako pereče. Zato se, dragi kolegi raziskovalci, zavedajmo tega in to izpričujemo z dejanji!«
Po končani slovesni podelitvi je sledilo sproščeno druženje in pogostitev v avli Fakultete za šport Univerze v Ljubljani ter fotografiranje nagrajencev in nagrajenk ter njihovih predlagateljev in predlagateljic.
