Predsednica nadzorne komisije Mlade akademije dr. Majda Pavlin se je 24. in 25. marca 2022 udeležila dvodnevne delavnice na temo znanstvene integritete z naslovom ˝Odgovorna znanost˝, ki je potekala na Morski biološki postaji Piran (Nacionalni inštitut za biologijo). Delavnica je potekala v okviru evropskega projekta Change (Horizon 2020), vodila pa jo je doktorska študentka Rea Roje z Medicinske fakultete Univerze v Splitu, certificirana pooblaščenka za varstvo podatkov (data protection officer).
Kakšno je pravzaprav idealno oziroma zaželeno obnašanje raziskovalk in raziskovalcev? Kako to izgleda v teoriji, si lahko preberemo v Evropskem kodeksu ravnanja za raziskovalno integriteto, ki vsebuje pregled pravil in pristopov, ki jih potem raziskovalne institucije povzemajo in prilagajajo po svoje. Na delavnici so se tako dotaknili različnih tematik, kot so znanstvena integriteta, etika v znanosti in odgovornost, ki so ključne za dobro znanost, vendar se na žalost v realnosti izkaže, da so slabe prakse še vedno pogoste in se o njih premalo ali pa sploh ne govori.
Znanstvena integriteta zajema celostno obnašanje raziskovalcev in raziskovalk, ki vodi v zaupanje ali pomanjkanje le tega znotraj znanosti in tudi zunaj nje. O etiki v znanosti običajno govorimo v kontekstu raziskav, ki potekajo na ljudeh, živalih in izvoru bioloških spojin in organizmov, medtem, ko odgovorna znanost zajema odnos znanosti do družbe. Znanstvena integriteta je ključna ne glede na stopnjo ekspertize raziskovalca/-ke, vendarje žal pogosto zapostavljena. Še posebej pomembna je pri raziskovalcih in raziskovalkah na začetku kariere, ki komaj vstopajo v svet raziskav in lahko od starejših kolegov prevzemajo napačne vzorce delovanja in/ali so deležni slabih praks, po drugi strani pa se ne zavedajo obstoja pravil in postopkov ustreznega delovanja.
Na delavnici smo se dotaknili vrednot in načel, ki so v znanstvenem okolju pomembna, raziskovanih okolij, v katerih delujemo, mentorstva ter odnosa med mentorjem/-ico in mentorirancem/-ko in nalog ter odgovornosti, ki jo nosi posameznik za doseganje svojih ciljev. Kako poteka raziskovalno delo, od pridobivanja podatkov, ravnanja in hrambe podatkov do priprave publikacij, recenzij in objave v različnih tipih revij in kaj se od raziskovalca/-ke tekom teh procesov pričakuje. Pri raziskavah je ključnega pomena sodelovanje tako znotraj skupine oziroma med različnimi skupinami, kot tudi med različnimi institucijami, ki temelji na zaupanju, pravičnosti, spoštovanju in odgovornosti posameznikov, ki so v to vključeni.
Dotaknili smo se vrednot in norm, ki iz vrednot izhajajo, tudi na konkretnih primerih, kjer smo v skupinah reševali različne probleme, npr. avtorstvo pri člankih, kaj storiti, če ugotovimo neko napako pred objavo članka, kako ravnati s podatki, ki bi jih nekdo rad uporabil itd. V teoriji se vse zdi precej logično, pri konkretnih problemih pa smo ugotovili, da ni vse enoznačno in je pravzaprav odziv raziskovalca/-ke ali raziskovalne skupine/mentorja odvisen od veliko dejavnikov. Odločitve so bolj pravilne in skladne s kodeksom v okoljih, kjer so odnosi urejeni, kjer je prenos informacij transparenten in kjer se težave rešujejo sproti. Največ težav se pojavlja med mlajšimi kolegi in kolegicami, ki zaradi nevednosti ali strahu velikokrat ostanejo tiho ali odreagirajo v skladu s pričakovanji starejših kolegov in/ali mentorja/-ice.
Delavnica se je tako dotaknila veliko tematik in odprla polno vprašanj, ki bi si jih pravzaprav moral zastaviti vsak raziskovalec/-ka, in razmisliti, ali res vedno na vseh področjih raziskovalnega udejstvovanja delujemo v skladu s pravili, vrednotami in načeli, ki veljajo v znanosti. Že samo razmišljanje o tem in različna srečanja ter diskusije znotraj teh dogodkov so zagotovo pomemben in potreben korak k izboljšanju trenutne situacije ter v izogib slabim praksam.