Trg dela za raziskovalce na začetku kariere je tema, ki ji v Društvu Mlada akademija posvečamo pozornost že dlje časa. Posebej pa smo se ji začeli posvečati v zadnjih letih, ko se je iz zgodb naših članov in njihovih znancev začela izrisovati podoba, za katero smo posumili, da je močno problematična in da za temi problemi stojijo sistemski vzroki.
Septembra lani nas je naše krovno združenje Eurodoc, ki se je kot deležnik priključilo projektu »Reducing the Precarity of Research Careers« v organizaciji Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), pozvalo k priravi poročila o stanju trga dela za raziskovalce na začetku kariere v svoji državi. Preliminarno poročilo, ki ste ga že lahko prebrali na naši spletni strani, pa je zaradi pomanjkanja javno dostopnih podatkov odprlo več vprašanj, kot je ponudilo odgovorov.
Zato smo se odločili narediti lastne analize, za katere smo morali pristojne institucije zaprositi za podatke, ki do sedaj še niso bili javno objavljeni. Rezultat je sledeče poročilo [PDF], ki bo, upamo, podlaga za bolj vzdržne odločitve univerz, raziskovalnih inštitutov, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v prihodnjih letih. V bližnji prihodnosti ga bomo v okviru skupnih aktivnosti društev, združenih v Eurodoc, nadgradili še z analizo nacionalne znanstvene politike v segmentu, ki se tiče raziskovalcev na začetku kariere od zaključka doktorskega študija do 10 let po doktoratu (segment, kamor po definiciji ARRS spadajo podoktorandi in mladi doktorji). Napovedano poročilo bo imelo obliko standardiziranega dokumenta in bo tako omogočalo primerjave med različnimi evropskimi državami.
Trenutne ugotovitve lahko na kratko strnemo takole:
- V Sloveniji smo z uvedbo bolonjskih študijskih programov začeli sistematično povečevati vpis doktorskih študentov, ki se je povečal za trikrat (2015/16) do štirikrat (2011/12) glede na zadnje študijsko leto pred vpisom prvih bolonjskih doktorskih študentov (2004/05).
- Pri tem se je znatno spremenila struktura financiranja doktorskega študija, saj je močno poraslo število doktorskih študentov, ki niso mladi raziskovalci. Delež mladih raziskovalcev, ki so leta 2004 in 2005 predstavljali najmanj 90% vseh vpisanih doktorskih študentov, je do obdobja 2015–2019 upadel na le še 30–40%.
- Posledice teh sprememb, ki so dodatno sovpadle s finančno krizo v letih 2009–2016, so podaljševanje časa študija pri bolonjskih doktorskih študentih v primerjavi s predbolonjskimi, njihova morebitna manjša uspešnost ter porast brezposelnosti, tudi dolgotrajne, predvsem pri raziskovalcih na začetku kariere (25–39 let) ter doktorandih s področja umetnosti, humanistike in družbenih ved.
- Status mladega raziskovalca ne predstavlja varovalke pred brezposelnostjo, saj nekdanji mladi raziskovalci predstavljajo velik delež brezposelnih oseb z doktorsko stopnjo izobrazbe v starostni skupini 25–39 let.
- Doktorat znanosti pri skupinah s povečanim tveganjem za brezposelnost ter na nekaterih področjih (tehnika, predvsem računalništvo) že predstavlja oportunitetni strošek, manjše posledice oz. prednosti pa ima verjetno za osebe, ki ga opravljajo ob delu in po uspešnem zagovoru ne iščejo nove zaposlitve.
- Doktorande, ki bi želeli nadaljevati akademsko kariero in morda tudi stopiti na samostojno raziskovalno pot, ovira strukturno pomanjkanje primernih delovnih mest, za katera jih doktorski študij usposablja. Po doktoratu ostaneta v raziskovalnih organizacijah zaposleni približno dve tretjini raziskovalcev na začetku kariere.
- Raziskovalci, ki po doktoratu ostanejo zaposleni v raziskovalnih organizacijah so večinoma zaposleni s polnim delovnim časom, delnih zaposlitev in nadobremenitev pa je k sreči malo. Večina v celoti ali delno opravlja raziskovalno delo.
- Med raziskovalnimi organizacijami kot zaposlovalci prevladujejo javni visokošolski zavodi, javni raziskovalni zavodi, zasebni zavodi in gospodarske družbe.
- Glede na izkušnje iz pretekle finančne krize obstaja skrb, da bo brezposelnost med raziskovalci na začetku kariere zaradi posledic pandemije Covid-19 zopet narasla, pri čemer bodo najbolj prizadeti doktorandi s področja umetnosti, humanistike in družbenih ved.
Vabljeni k branju!
