V Mladi akademiji smo pri organizaciji letošnjega dvodnenega dogodka Odprta znanost 2019 združili moči z RDA vozliščem Slovenija, ki ga koordinira Arhiv družboslovnih podatkov, in projektom NI4OS, v katerem sodelujeta Univerzitetna knjižnica Maribor in Arnes. Tako kot lanski dogodek o izzivih in priložnostih za raziskovalce na začetku kariere je tudi letošnji dogodek potekal v okviru pobude Mesec znanosti, ki jo pripravlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Začel se je s konferenco Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji, ki so jo z nagovori otvorili Janez Štebe (RDA vozlišče Slovenija in Arhiv družboslovnih podatkov), Zoran Ren (prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost na Univerzi v Mariboru), Peter Sterle (državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport) in Zdenka Petermanec (Univerzitetna knjižnica Maribor).
Pozdravni nagovor Zorana Rena, prorektorja na Univerzi v Mariboru (foto: Urška Slapšak)
Sledilo je predavanje vabljene govorke Edith Herczog, članice globalnega sveta Združenja za raziskovalne podatke (Research Data Alliance, RDA), ki je najprej predstavila to združenje, ki skuša zmanjšati tehnične in družbene ovire pri deljenju podatkov. Čeprav je več kot 80 % resursov raziskovalcev porabljenih za zbiranje podatkov, je zabeleženih manj kot 20 % podatkov in od teh jih je manj kot 20 % vsaj enkrat uporabljenih. Predvsem se je osredotočila na predstavitev delovne skupine FAIR Data Maturity Model, ki jo sovodi.
Vabljena govorka Edith Herczog (foto: Ana Slavec)
Naslednji govorec je bil Sebastian Dahle, štipendist Marie Curie na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete UL, ki je izzive pri delu s podatku med svojim doktoratom na Univerzi Clausthal v Nemčiji, ko je za veliko pregledanih člankov ugotovil, da pomanjkljivo navajajo podatke. Želel je, da bi se uporabniki njegovih podatkov izognili tovrstnim težavam, zato s projektom prostovoljno sodeluje v Pilotu odprtih raziskovalnih podatkov Obzorja 2020. Predstavil je svoj načrt upravljanja raziskovalnih podatkov, kjer je bil eden izmed izzivov izbira repozitorija, saj za njegovo raziskovalno področje ne obstajajo disciplinarni repozitoriji, institucionalni repozitorij pa je ocenil kot neprijazen uporabnikom, zato uporablja splošni repozitorij Zenodo.
Sebastian Dahle predstavlja svojo izkušnjo s pripravo načrta upravljanja raziskovalnih podatkov (foto: Ana Slavec)
V diskusiji po njegovi predstavitvi so se vprašanja osredotočila na vprašanje, koliko raziskovalci lahko opravijo sami in koliko podpore potrebujejo od svojih institucij, ne le v obliki infrastrukture, ampak tudi podpornega osebja, kot so skrbniki raziskovalnih podatkov, t.i. data stewards. Edit Herczog je prisotne opozorila, ki so predstavniki vodstev fakultet, da je treba temu nameniti več resursov. Po ocenah strokovnjakov bi morali imeti na pet raziskovalcev zaposlenega enega oskrbnika podatkov.
Preostali del konference je potekal v slovenskem jeziku. Irena Vipavc Brvar je moderirala sekcijo o področnih infrastrukturnih podatkovnih storitvah, kjer je Janez Štebe z Arhiva družboslovnih podatkov predstavil infrastrukturo Združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA, Tomaž Erjavec z Inštituta Jožef Stefan Evropsko raziskovalno infrastrukturo CLARIN, Andrej Pančur z Inštituta za novejšo zgodovino Digitalno infrastrukturo za humanistiko in umetnost DARIAH in Jure Dimec z Medicinske fakultete UL Evropsko infrastrukturo za vede o življenju in biološke informacije ELIXIR. Medtem ko so prve tri družboslovne oziroma humanistične, je le zadnja naravoslovna, za področje medicine in delno biotehnike. Pojavlja pa se vprašanje, kakšen je nivo podatkovnih infrastruktur za področje naravoslovja in tehnike.
Janez Štebe je predstavil infrastrukturo CESSDA (foto: Ana Slavec)
Po odmoru je sledila seja o projektih in iniciativah za vzpostavljanje infrastrukture podatkovnih storitev, ki jo je moderiral Tomaž Erjavec. Dunja Legat (Univerzitetna knjižnica Maribor) je predstavila načrte projekta NI4OS Europe, ki povezuje deležnike odprte znanosti in obstoječo infrastrukturo v 15 državah Jugovzhodne Evrope za podporo Evropskemu oblaku odprte znanosti (EOSC). Nato je Ana Slavec (InnoRenew CoE) predstavila načrte za podatke o obnovljivih materialih in produktih, kjer je kot glavna izziva izpostavila pomanjkanje metapodatkovnih standardov in področnih repozitorijev. V nadaljevanju je Milan Ojsteršek (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM) predstavil projekt nacionalnega podatkovnega repozitorija, August Jauk (Arnes) načrte infrastrukturnega centra Arnes, in Jan Jona Javoršek (Inštitut Jožef Stefan) Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje SLING in infrastrukturo EuroHPC. Večina predstavitev v tem sklopu se je ukvarjala z utrjevanjem tehnične infrastrukturo, opaziti pa je bilo pomanjkanje razmisleka o družbenih vidikih, kot so izobraževanje in motiviranje raziskovalcev za uporabo teh. S tega vidika je bila drugačna zadnja predstavitev, v kateri je Miro Pušnik (Centralna tehniška knjižnica UL) poudaril, da je ze prehod v odprto znanost ključno spremeniti vrednotenje znanstvenega dela, kjer je treba jasneje opredeliti pomen raziskovalnih podatkov.
Dunja Legat (UKM) je predstavila projekt NI4OS (foto: Ana Slavec)
Miro Pušnik (CTK UL) se sprašuje, kako vrednotiti raziskovalne podatke (foto: Ana Slavec)
V času kosila je potekal sestanek delovne skupine RDA vozlišča Slovenija za koordinacijo infrastrukturnih podatkovnih storitev, po kosilu se je začela Delavnica za raziskovalce, vzporedno pa je potekala še ena seja konference, in sicer o nacionalnih iniciativah za slovensko skupnost odprte znanosti, kjer sta Dunja Legat in Brina Klemenčič iz Univerzitetne knjižnice Maribor predstavili projekt NI4OS-Europe, primere nacionalnih dobrih praks in vprašalnik projekta. V projektu poleg UKM kot nacionalni partner sodeluje še Arnes, osredotoča pa se na spodbujanje sodelovanja deležnikov na območju Jugovzhodne Evrope, da bi nacionalne prakse poenotili z načrti Evropskega oblaka odprte znanosti.
Udeležence Delavnice sta pozdravila Ana Slavec in Nejc Novak iz društva Mlada akademija, ki sta letos postala slovenska ambasadorja odprte znanosti pri združenju Eurodoc. Ana je predstavila društvo, njegove pretekle in bodoče dejavnosti ter mednarodno povezovanje, Nejc pa potek Eurodocovega izobraževanja za ambasadorje, ki ga je opisal tudi v nedavnem intervjuju za Meta PhODcast. Sledil je Uvod v odprto znanost, kjer nam je Paola Masuzzo (neodvisna raziskovalka IGDORE) predstavila koncept odprte znanosti ter posamezne elemente, predvsem je bil fokus na odprtem dostopu, avtorjevih nerecenziranih različicah člankov in odprti kodi.
Pozdravni govor za udeležence delavnice (foto: Urška Slapšak)
Po odmoru je Paola Masuzzo nadaljevala s temo Načel FAIR in načrtov za upravljanje z raziskovalnimi podatki. Najprej je predstavila posamezne elemente načel FAIR, to je najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovno uporabnost, nato pa je predstavila svojo zgodbo odpiranja podatkov o migracijah celicah, kjer je poudarila predvsem razvoj bogatega metapodatkovja. V nadaljevanju je izpostavila še pomen ustreznega citiranja podatkov, na koncu pa je predstavila še zanjo najmanj navdušujočo, vendar pomembno fazo delo s podatki: pripravo načrta upravljanja z raziskovalnimi podatki. Po delavnici je Ana Slavec, ambasadorka Združenja za raziskovalne podatke, predstavila to organizacijo in možnosti vključitve preko delovanja v interesnih in delovnih skupinah ter udeleževanja plenarnih zasedanj.
Uvod v odprto znanost Paole Masuzzo (foto: Urška Slapšak)
Drugi dan dogodka so se udeleženci odločili med dvema vzporednima sejama. Benjamin Paffhausen s Svobodne Univerze v Berlinu je vodil seminar o odprti strojni opremi. V prvi uri delavnice je predstavil koncept, poudaril pomembnost teme za raziskovalce na začetku kariere in predstavil nekaj primerov projektov, vključno s svojim projektom umetne rože za hranjenje čebel. Po odmoru je sledil prektični del, kjer so udeleženci izvedeli, kako in kje poiskati informacije za gradnjo odprte strojne opreme, kje poiskati in naročiti cenejše kose za izdelavo lastnega prototipa, ki je v praksi popolnoma primerljiv za izvedno eksperimentov kot večja, cenovno težko dostopna infrastruktura, ter na kakšne probleme lahko naletimo pri tem.
Benjamin Paffhausen o odprti strojni opremi (foto: Urška Slapšak)
Vzporedno je Irena Vipavc Brvar iz Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani vodila delavnico o Ravnanju z raziskovalnimi podatki, kjer je govorila o kritičnih področjih ravnanja z raziskovalnimi podatki na poti v odprti dostop. Predstavila je, kako pripraviti načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, etične in pravne vidike deljenja podatkov, pripravo raziskovalnih gradiv za potrebe sekundarne rabe ter potek arhiviranja podatkov. V praktičnem delu so udeleženci delali na primeru transkripta intervjuja, ki ga je bilo treba anonimizirati.
Irena Vipavc Brvar o upravljanju z raziskovalnimi podatki o ljudeh (foto: Ana Slavec)
Po kosilu je sledila delavnica Edit Görögh z Univerze v Debrecenu o odprtem strokovnem pregledu, ki se je osredotočila na spremembe v diskurzu o strokovnem pregledu in pojavljajočih se metodah in orodjih, ki podpirajo odprto znanost ter krepijo raziskovalno integriteto. V drugem delu je delavnica potekala zelo interaktivno. Udeleženci so se razdelili v tri skupine, ki so se izmenično ukvarjale s tremi temami: zahtevami po vse večji transparentnosti, spodbudah in pomanjkanju izobraževanja.
Edit Görögh o odprtih recenzentskih pregledih (foto: Ana Slavec)
Delo v skupinah na delavnici o odprtih recenzentskih pregledih (foto: Ana Slavec)
Zadnjo delavnico dogodka sta moderirali Bernarda Korez in Jerneje Grašič, bibliotekarki v Univerzitetni knjižnici Maribor. Bernarda je predstavila zahteve financerjev pri odprtem dostopu, razlike med zelenim in zlatim odprtim dostopom ter pasti elektronskega založništva, Jerneja pa je predstavila Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM) ter igro The Game of Open Access, ki so jo v knjižnici prevedli v slovenščino, udeleženci delavnice pa so jo na koncu tudi odigrali.
Igra o odprtem dostopu (foto: Ana Slavec)
Na dogodek se je prijavilo več kot 80 oseb, pretežno raziskovalcev, pa tudi knjižničarjev in drugih strokovnih sodelavcev, in skoraj toliko jih je tudi prišlo. V evalvacijskem vprašalniku so zelo dobro ocenili tako konferenco kot delavnico ter izrazili željo, da bi bilo v bodoče še več takih izobraževanj. Ob vseh pozitivnih odzivih zato upamo, da bomo tudi naslednjo jesen v okviru Meseca znanosti organizirali podoben dogodek.
Uradno poročilo z dogodka in priporočila za prihodnost: [PDF]