Tretje leto zapored smo v okviru Meseca znanosti, ki ga organizira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, organizirali prireditev na temo odprte znanosti, tokrat prvič kot niz spletnih dogodkov pod imenom Odprta znanost 2020. Šlo je za prenose v živo preko YouTube kanala Mlade akademije, ki so se odvijali štiri večere zapored v tednu odprtega dostopa (19. do 22. 10. 2020).
19. oktobra se je dr. Ana Slavec, Eurodocova ambasadorka odprte znanosti v Sloveniji z Garethom O’Neillom, strokovnjakom za odprto znanost pri nizozemski vladi in Evropski komisiji pogovarjala o odprtem dostopu in Načrtu S. V predstavitvi Open Access and Plan S for researchers (pdf) je uvodoma orisal evropske politike na področju odprte znanost ter za katere prakse gre. V nadaljevanju se je osredotočil na odprti dostop, kjer je naročniški model primerjal z odprtim dostopom ter naštel vrste in poti do odprtega dostopa. V zadnjem delu je predstavil Načrt S, njegova načela in implementacijo, v razpravi pa je izčrpno odgovoril na vprašanja, ki so naslavljala različne zadržke do tega načrta.
20. oktobra, na Svetovni dan statistike, sta se dr. Katja Lozar Manfreda, izredna profesorica statistike na Fakulteti za družbene vede in dr. Zarja Muršič, kognitivna znanstvenica in znanstvena komunikatorka, moderirali pogovor s prof. Michaelom Bošnjakom, direktorjem Leibnizovega inštituta za informacije o psihologiji. V predstavitvi z naslovom Tools to facilitate research reproducibility (pdf) je prikazal orodja za izboljševanje reproducibilnosti. Več o dogodku lahko preberete tudi na blogu Udomačena statistika.
21. oktobra se je dr. Nejc Novak, Eurodocov ambasador odprte znanosti v Sloveniji z mag. Dunjo Legat z Univerzitetne knjižnice Maribor, članico delovne skupine Veščine in usposabljanje, ki deluje v okviru Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) pogovarjal o infrastrukturnih vidikih odprte znanosti v Sloveniji. V predstavitvi Odprta znanost in Evropski oblak odprte znanosti (pdf) je uvodoma razložila razloge, zakaj evropski raziskovalci potrebujemo tovrstno platformo, nato pa je predstavila podrobnosti projekta EOSC ter prispevek NI4OS, regionalnega projekta za jugovzhodno Evropo. Na koncu je predstavila še načrte Slovenije na tem področju, ki vljučujejo vzpostavitev regionalnega repozitorija za trajno hrambo raziskovalnih podatkov ter skupni spletni portal za uporabnike.
22. oktobra se je dr. Tea Romih, predsednica Mlade akademije, s prof. dr. Janjo Hojnik (Univerza v Mariboru), prof. dr. Gregorjem Majdičem (Univerza v Ljubljani) in mag. Mirom Pušnikom (Centralna tehniška knjižnica) pogovarjala o vrednotenju raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Sogovorniki so se strinjali, da je v trenutnem sistemu preveč poudarka na številu namesto kakovosti objav in razpravljali o rešitvah, ki jih predlagata deklaracija DORA in Leidenski manifest. O o dogodku je v prispevku Za premik k bolj kvalitativnem vrednotenju raziskovalne dejavnosti bistvena akademska kultura poročala STA. Izpostavljen je bil tudi v prispevku Za prehod v odprto znanost je treba spremeniti način vrednotenja raziskovalne dejavnosti na Metini listi.
Vsakega od posameznih dogodkov v nizu je preko YouTube kanala Mlade akademije v živo spremljalo med 20 in 30 raziskovalcev, po dogodku pa so dosegli že preko sto ogledov. Zato nameravamo nadaljevati s tradicijo in tudi naslednjo jesen organizirati prireditev na podobno temo, bodisi v živo bodi preko spleta.
Poleg tega je v tednu odprtega dostopa bil aktiven tudi Eurodoc, ki je organiziral niz intervjujev z ambasadorji odprte znanosti, med drugim tudi s slovensko ambasadorko dr. Ano Slavec.