Vabimo vas na šesti pogovorni večer PiVo (Poučno in Veselo o …), ki bo potekal v ponedeljek, 30. decembra, od 18.30 ure naprej. Tudi tokrat se dobimo v Študentskem kampusu (Pivovarniška ulica 6).
Gosta šestega večera bosta Majda Pavlin, mlada raziskovalka na Odseku za znanosti o okolju IJS in Nejc Sukljan, asistent na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete UL. Predstavila nam bosta svoje raziskovalno delo s področja kemije in muzikologije. Poučno in Veselo se bomo pogovarjali živem srebru in renesančnih preobrazbah antične glasbenoteoretske misli.
Majda Pavlin: Živo srebro – koliko vemo o njem?
Že samo ime kemijskega elementa kaže na ˝živost˝, saj je živo srebro edina kovina, ki je v naravi v tekočem stanju. Slovenija je v kontekstu živega srebra poznana celemu svetu, saj je še ne tako dolgo nazaj v Idriji deloval rudnik živega srebra. Iz cinabarita, živosrebrova rude, so posredno pridobivali živo srebro. Živo srebro se je v preteklosti veliko uporabljalo amalgamskih zalivkah, v termometrih, prvih baterijah, za zdravljenje v medicini in še bi lahko naštevali. Dandanes je širša uporaba zaradi strupenosti in posledično onesnaženja okolja omejena oziroma prepovedana (npr. termometri). Najpogosteje ga najdemo v varčnih sijalkah, ki so v zadnjem času precej priljubljene med potrošniki. Kaj pa hrana? Ribe in ostala morska hrana lahko vsebujejo živo srebro oziroma metil živo srebro, ki je potencialno toksičen za organizme. Količina le tega je odvisna od starosti, velikosti in lokacije, kjer je riba ujeta. Živo srebro v okolje lahko vstopa preko naravnih virov, npr. izbruhi vulkanov, ali pa je posledica človeške dejavnosti. Kurjenje premoga je pomemben vir živega srebra v atmosferi in predstavlja približno polovico antropogenega vnosa. Nekoč je skoraj vsako gospodinjsko uporabljalo premog kot glavni vir ogrevanja. Dandanes je v razvitem svetu na voljo dovolj alternativ, medtem ko je v državah v razvoju premog še vedno ključen. V splošnem je premog pomembno fosilno gorivo in v Sloveniji se z uporabo le tega proizvede kar tretjina električne energije. Največja termoelekrarna v Sloveniji, Termoelekrarna Šoštanj, uporablja kot vir premoga lignit iz Velenjskega premogovnika in na predavanju bom predstavila nekaj dejstev, ki smo jih tekom mojega doktorskega študija raziskali na Institutu Jožef Stefan, na Odseku za znanosti o okolju.
Nejc Sukljan: Renesančne preobrazbe antične glasbenoteoretske misli: na poti k sodobni glasbeni teorijiPrek številnih razprav grških mislecev o glasbi se je do konca antike oblikoval širok korpus antične glasbene teorije, ki se je s spisi poznoantičnih latinskih avtorjev prenesel tudi v srednji vek. Sodobni bralec bi se ob njihovem prebiranju najbrž precej začudil, saj se njihova vsebina povsem razlikuje od vsebine današnjih glasbenoteoretskih učbenikov: glasba (muzika) je bila v prvi vrsti razumljena kot ena izmed matematičnih disciplin kvadrivija. Renesančni glasbeni teoretiki so antične spise poznali, študirali so njihove izvirnike in slednjič njihovo vsebino poskušali prilagoditi glasbi svojega časa; na ta način so postavili pomemben mejnik na poti k sodobni glasbeni teoriji. Izmed njih velja posebej izpostaviti traktat Istitutioni harmoniche Gioseffa Zarlina, po mnenju mnogih osrednjega in najvplivnejšega italijanskega teoretika 16. stoletja.
Za več informacij lahko spremljate Facebook stran dogodka: https://www.facebook.com/events/1294799753932921/
Lepo vabljeni!
Vaš UO DMa